Spoštovani! Pravijo, da je učinkovitost oblasti obratno sorazmerna z dolžino sestankovanja. Tipičen primer je zadnji stadij nekdanje skupne države, kjer se je na koncu le še sestankovalo, edini rezultat sestankovanja pa je bil dogovor o terminu naslednjega sestanka.
S tega vidika je današnji koalicijski vrh – včasih se je temu reklo plenum, danes, v kapitalizmu, pa je to klavzura – pomemben zgolj z vidika dolžine sejanja, ne toliko z vidika vsebine. Če bodo Borut Pahor, Karl Erjavec, Gregor Golobič in Katarina Kresal izza zaprtih vrat prišli relativno zgodaj, potem je koalicija v relativno dobri koži, ne glede na soliranje upokojenske stranke v zadnjem času. Če pa bo sestanek trajal in trajal, potem stvari niso najbolj rožnate.
Z vidika vsebine so stvari namreč bolj ali manj jasne in so bolj ali manj povezane z resorji, ki jih znotraj vlade premiera Pahorja zasedajo posamezne stranke. Socialni demokrati so tako kot prioriteto postavili gospodarsko okrevanje, nadaljevanje reform in izboljšanje plačilne nediscipline. Skupaj z LDS menijo, da se je treba lotiti tudi pregona gospodarskega kriminala, v najmanjši koalicijski stranki pa bi tudi pošteno zarezali v stroške javne uprave. Tudi v Zares naj bi po poročanju medijev dali prednost preprečevanju gospodarskega kriminala, prioriteta pa bi bila tudi socialna zakonodaja. O prioritetah DeSUSa ni treba izgubljati besed, saj so svoje dosegli že z nasprotovanjem pokojninski reformi in meteorskim dvigom popularnosti stranke in njenega predsednika.
Skratka – v koalicijskih smernicah nič novega. Dodajmo še vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, družinski zakonik, orožarske afere in vprašanje vojaške prisotnosti v Afganistanu, pa smo pravzaprav povzeli obstoječo koalicijsko pogodbo. Tisto, kar bo današnji sestanek pokazal, je predvsem kako topli oziroma hladni so odnosi v koaliciji. Da škriplje, ni nobena skrivnost. A na levici tako ali tako vedno škriplje.
Današnja klavzura, plenum prezidija, sestanek generalštaba, seja uprave, kakorkoli mu že rečemo, torej ne bo prinesel resnih sprememb. Vse, kar je bilo treba povedati, je bilo namreč že povedano. Malo si bodo grozili z izstopi iz koalicije, malo bodo računali z nepovezanimi poslanci, med vrsticami bo kdo omenil tudi koaliranje z SLS, a na koncu bo koalicija skoraj gotovo bolj trdna kot je bila na začetku. Tako, kot ima premier Pahor vedno navado reči ob podobnih priložnostih.
No, razen, če bi se komu strgal film in bi odvihral s sestanka. V tem primeru pa bi bili lahko priča koncu sveta.
Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.
